Življenje je neskončna množica vibracij

Na dan rojstva najine hčerke Anabel, po večerni meditaciji, me je obšla želja, da bi ovekovečil ta dan s fotografijo polne lune. Bil sem že v postelji, pa sem občutil nenadno potrebo, da moram vstati. Ko sem stopil pred hišo in pogledal v nebo, se je luna skrivala za oblaki. Zaradi tega sem moral vstati? Bil sem utrujen od vsega dogajanja tistega dne in moje telo je bilo potrebno počitka. Vendar mi je notranji glas govoril naj ostanem.

Pripravil sem fotoaparat, naredil nekaj poskusov. Nič posebnega, sem si mislil in se odločil, da naredim kratko meditacijo. Sezul sem se in bos stopil na hladno rosno travo. Zaprl sem oči in v trenutku zagledal najino majhno deklico. Prevzela so me močna čustva, osolzile so se mi oči in na ustnice se mi je narisal nasmeh. Roke sem položil na srce in se zahvalil vsem, ki so pomagali, da je Anabel varno prišla na svet. Preplavil me je občutek hvaležnosti, ki je v valovih brezpogojne ljubezni prihajal v moje telo. Hvala, hvala, hvala, sem ponavljal v mislih, ko sem skozi zaprte veke začutil svetlobo.

Odprl sem oči in zagledal svetlobo med oblaki. Obstal sem, zazrt v premikajoče se oblake, skozi katere je prihajala svetloba sijoče lune. Vau, to sem čakal, sem si rekel. Pripravil sem fotoaparat in na nebu se je ustvarila jasnina ravno tam, kjer je bila luna. Počutil sem se kot da me gleda, opazuje, boža po licih z božansko svetlobo in mi vrača hvaležnost. Hvala, sem tiho ponovil, ko se je na nebu pojavil ta prizor.

Pritisnil sem na sprožilec in spustila se mi je solza po licu. Spomnil sem se knjige The light between us, v kateri je avtorica govorila o tem, kako se ji je odprl energijski portal ob rojstvu otroka. Nekako sem čutil, da se to dogaja tudi meni, saj so se mi v zadnjih 9 mesecih dogajale stvari, ki jih je težko opisati in razumeti. Odprl se je naš energijski portal, Tevž, to je bil znak, ki si ga prosil. Zdaj verjameš?