Zelo kmalu po začetku vodene meditacije se je pojavila svetlo zelena svetloba in prijetno »migetanje« po celem telesu. Oboje je bilo prisotno skozi celo meditacijo. Zelo kmalu se je pojavil tudi občutek neizmerne hvaležnosti in ob tem sem zajokala. Najprej je pritekla solza iz levega očesa in nato še iz desnega (obe po zunanji strani očesa), ki sta bili po občutku na koži zelo drugačni in unikatni. Do sklopa, ko se konča vodena meditacija me je še dvakrat obšel neizmeren občutek hvaležnosti in posledično tudi jok.

Ko je v ozadju ostala samo glasba se je začelo moje popotovanje in povezovanje z božanskim (vsi in vse smo eno). Dvignila sem se iz telesa in najprej prepotovala cel svet (Afrika, piramide, kitajski zid, celotna Azija, Avstralija proti Rusiji, Amerika in na koncu še Evropa).
Sledilo je povezovanje z ljudmi, ki se je začelo v Afriki s črnci (zibelka človeštva) nato Azija čez Rusijo do Indijancev v Ameriki in nazaj proti Evropi. Na koncu pa še živalski svet, ki se je začel v morju iz morja na celino in ponovno po vsem svetu…. ČUDOVITO POTOVANJE.

Čip sem nosila 72 ur in v tem času sem opazila še to, da sem prvi večer spala tako dobro kot že dolgo ne.

Irena

Dragi Tevž!

Glasba in tvoj glas sta me takoj sprostila, občutila sem hvaležnost in mir, in občutek popolne sprostitve me je vodil v stanje spokojnosti, umirjenosti, miru, lahkotnosti. Dvignila sem se, ne morem določiti kam, nekam visoko, bila je tema, a hkrati ni bila tema, bilo je nekaj, kar me je naredilo lahkotno, kot da sem najmanjši delec in da sem hkrati vse in je vse v meni. Lebdela sem v tej temini, ki hkrati to ni bila, ker je bila vse – sprejemajoča, ljubeča in lebdela sem brez teže, v objemu občutka hvaležnosti in hvaležnost sem bila jaz sama. Čutila sem , da me obdaja čudovita svetloba, najprej je bila okoli mene, potem je zasijala v meni, v vsaki celici, v vsem telesu, občutek sem imela, da so okoli mene svetlobna bitja, nisem jih videla, čutila sem, kako me objemajo, božajo in ovijajo v ljubezen. In imela sem občutek, da je hvaležnost tisto, kar me je dvignilo nekam, oz. imela sem občutek breztežnosti, kot da bi bila sama svetloba. Zavedala sem se občutka ljubezni v srcu, ne samo v srcu v vsem, kar sem bila, in hkrati nisem bila nič, čutila sem solze, ampak to so bile solze izpolnjenosti….

Lepo doživetje, bi si želela, da bi kar trajalo…In naslednjih 72 ur,  takoj po meditaciji sem občutila v sebi ogromno energije in ene posebne moči, naslednji dan sem bila nekoliko utrujena, malce glavobola… Imela sem sanje, in v teh sanjah sem videla kako me skozi vrata gleda neko čudovito bitje, a k meni ni stopilo kot da si še ne dovolim videti tisto, kar je, kar je onkraj naših čutil, a občutek je bil vseeno dober, pomirjujoč, kot da me nekdo spremlja in varuje….

Vida